Vrč prazen na mizi.
Prazni kozarci.
Popil si sebe.
Popil si življenje.
NAŠIH 15. POMLADI/2, 15. zbornik LIKUS, 2005
Vrč prazen na mizi.
Prazni kozarci.
Popil si sebe.
Popil si življenje.
NAŠIH 15. POMLADI/2, 15. zbornik LIKUS, 2005
Zaman trkam na tvoja vrata,
ko prihajam domov.
Zaman pričakujem nasmeh v tvojih očeh,
trepet in objem tvojih rok.
Vrata tvoja so zaprta,
le tišina odmeva v prazno.
Bilo je dne,
ko ti je vroča kri vrtala stene,
iskala rešitve, poti,
se upehala, vzkipela,
razklenila vezi.
Tvoja globina je rasla, dozorela,
sprejela klic po dalji,
razlila odo življenja,
nazaj domov se vrnila.
Posoda tvoja je prazna ostala,
sled misli, besed nedorečena,
a nam, kar mogla si,
vse si dala.
NAŠIH 15. POMLADI/2, 15. zbornik LIKUS, 2005
Na obzorju,
kjer se rodijo sanje,
kjer nebo poljublja zemljo
in rastejo hrepenenja v nebo,
na obzorju,
kjer nič ni pomembno,
zasadiš svoje drevo.
NAŠIH 15. POMLADI/2, 15. zbornik LIKUS, 2005
Odšel si tiho,
za tabo solze so ostale,
počasi z lic polzijo,
se ne sušijo.
Pogled strmi v daljavo,
nič ne vidi,
ne razume,
zakaj odšel si,
se sprašuje.
Zakaj –
še vedno se sprašuje.
Solza ni več,
a oči pogled
še vedno nerazume.
NAŠIH 15. POMLADI/2, 15. zbornik LIKUS, 2005
Ko pade mrak večera na tvojo dušo,
obnemi trepet telesa,
z zaspalih voda dviga se zavesa,
srca toplina te objame.
Oči prevzame tišina blagodejna,
potopi v globine se omame,
vdihava šepet prikritih sanj,
obliva lepota te večera.
Odprtost časa zajame te v naročje,
ponese skozi priškrnjene duri,
duha pronicljivost te zajame,
blagoslovi mehkobo mraka.
Prevzame te opoj neznani,
sence iskre pozlatijo,
v svoj ples
zvezde te pustijo.
NAŠIH 15. POMLADI/2, 15. zbornik LIKUS, 2005
Vstalo je jutro,
jutro umitega obraza,
obraza nedozorelih sanj,
sanj srečanja,
ljubezni,
sanj pričakovanj.
Trepetajoč metulj širi krila,
vonja medeno roso,
v kriku ptic zazna korak,
občuti srečanja lepoto.
Tišino mir prevzema,
srka šepet valov,
vmes trak modrine,
išče sanje skrite.
Solza krik poljubi,
vzpodbudi šepet neizgovorjenih besed,
zajame v dlani jutra toplino,
v globini oči se pogled izgubi.
NAŠIH 15. POMLADI/2, 15. zbornik LIKUS, 2005
Razprta dlan – štetje časa.
Razprta dlan – izgubljena misel.
Razprta dlan – neizživeto.
NAŠIH 15. POMLADI/2, 15. zbornik LIKUS, 2005
Izgovorjeno je premalo besed,
premalo je tihega kramljanja,
premalo božanja dlani,
da bi vse srce spoznalo
in življenju vso lepoto dalo.
NAŠIH 15. POMLADI/2, 15. zbornik LIKUS, 2005