Ko pade mrak večera na tvojo dušo,
obnemi trepet telesa,
z zaspalih voda dviga se zavesa,
srca toplina te objame.
Oči prevzame tišina blagodejna,
potopi v globine se omame,
vdihava šepet prikritih sanj,
obliva lepota te večera.
Odprtost časa zajame te v naročje,
ponese skozi priškrnjene duri,
duha pronicljivost te zajame,
blagoslovi mehkobo mraka.
Prevzame te opoj neznani,
sence iskre pozlatijo,
v svoj ples
zvezde te pustijo.
NAŠIH 15. POMLADI/2, 15. zbornik LIKUS, 2005