Vstalo je jutro,
jutro umitega obraza,
obraza nedozorelih sanj,
sanj srečanja,
ljubezni,
sanj pričakovanj.
Trepetajoč metulj širi krila,
vonja medeno roso,
v kriku ptic zazna korak,
občuti srečanja lepoto.
Tišino mir prevzema,
srka šepet valov,
vmes trak modrine,
išče sanje skrite.
Solza krik poljubi,
vzpodbudi šepet neizgovorjenih besed,
zajame v dlani jutra toplino,
v globini oči se pogled izgubi.
NAŠIH 15. POMLADI/2, 15. zbornik LIKUS, 2005