Odšel si tiho,
za tabo solze so ostale,
počasi z lic polzijo,
se ne sušijo.
Pogled strmi v daljavo,
nič ne vidi,
ne razume,
zakaj odšel si,
se sprašuje.
Zakaj –
še vedno se sprašuje.
Solza ni več,
a oči pogled
še vedno nerazume.
NAŠIH 15. POMLADI/2, 15. zbornik LIKUS, 2005