Srce moje – poje,
ko sliši pesem vetra,
ko sliši pesem trte,
ko sliši pesem razpeto čez poljane.
Srce moje – poje,
ko sanja mavrična obzorja,
ko sluti Daljnega poljub,
ko čuti srca globino.
JESENSKA ŽETEV/2, 12. zbornik LIKUS, 2002
Srce moje – poje,
ko sliši pesem vetra,
ko sliši pesem trte,
ko sliši pesem razpeto čez poljane.
Srce moje – poje,
ko sanja mavrična obzorja,
ko sluti Daljnega poljub,
ko čuti srca globino.
JESENSKA ŽETEV/2, 12. zbornik LIKUS, 2002
Življenje je pesem.
Pesem ljubljenja, pesem dajanja, pesem srečanj, spoznav.
Pesem lepega, a tudi nezaželenega.
Življenje te potopi in naplavi. Poskusov ne šteješ več. Ostajaš bogatejši z resnicami, ki ti jih lahko da le tisto, kar je zate sveto – življenje.
V življenju nenasitno iščeš novo, in novo, spoznavaš, da je vse pretkano z novim, nedorečenim, srečuješ nove ljudi, poskušaš zaživeti z njimi in sabo.
Pred in za teboj se nizajo biseri, ujeti v bolečino, zato da razprti v svoji pestrosti bogatijo življenja. Življenje daje veliko. Pušča odtise, ki žarijo v nizu dogodkov in želijo razdati svetlobo, vzbrstelo v mavričnem ognju.
Tako zažari želja ognja. Njegove iskre iščejo poti drugam, da se jih dotaknejo in izgorijo v lepoti trenutka. Vse pa ostane odtisnjeno v knjigi Življenja za zmeraj, za prihodnost.