Ne vem,
če veš za mojo moč,
ne vem,
če veš za mojo slabost.
Skrila bi ti jo v rame,
zajokala,
iskala,
tvoji moči svojo dodala.
SREBRO V DLANEH/2, 13. zbornik LIKUS, 2003
Ne vem,
če veš za mojo moč,
ne vem,
če veš za mojo slabost.
Skrila bi ti jo v rame,
zajokala,
iskala,
tvoji moči svojo dodala.
SREBRO V DLANEH/2, 13. zbornik LIKUS, 2003
Neizgovorjeno – IZGOVORJENO postaja,
obliko dobi BESEDA,
udriha ali PODARJA,
luščijo se OVOJI,
širijo OBZORJA,
beseda porozna NOVA nastaja,
STARA
zgineva – zgoreva
v VROČINI ognjenega naboja.
Dahnile vame so tvoje besede,
objele me, prepojile,
vzbudile tisočero nad,
v svoji lepoti zacvetele.
Ljubezen mi je prelila dlani,
zasidrala v prsih,
pregnala spomin na dni,
ki v njih ujeti so bili.
Šepetalo je in šepetalo,
zavijalo v plašč lahni,
potegnilo na dno
in dvignilo v nebo.
Modrina tvojih žarkov me je poljubila,
spletla zlato kito,
me ogrnila,
k sebi potegnila.
Odmev daljni čutim.
Odmeva v meni.
Tone v globino.
Vleče me k sebi.
Luč me tvoja nadahnila
in pahnila
v večno iskanje lepote,
skrite
v okrilju slepote.