Zapela je sova serenado
serenado na oknu spominov.
Z mehkobo kril priplula v praznini mraka,
s pogledom prosila,
prosila pomoč.
Pela je serenado
serenado v slovo.
V krila zajela dih vstalega jutra,
v daljo ponesla spev neizrečenih besed,
spev zabrisanih spominov
in na poti življenja
vtisnila v kamen
svoj pečat.