Vse je tako razumljivo,
da je popolnoma nerazumljivo
in vse nerazumljivo,
je popolnoma razumljivo.
Oznaka: znano v neznanem
Dar
In bil je dar,
dar vesolja,
dar kozmosa,
ki se je razpršil na tisoče,
tisoče isker,
isker biti,
BITI novega življenja.
Zastor
Zastor je padel,
zagrnil oči,
zakril svetlobo,
razkril moč luči.
Razžarel plamen,
razžarel kapljo luči,
dvignil snop isker
in razpršil naokrog.
Zasijale so iskre,
vsadile seme v srce,
vsemu moč dale,
razsvetlile skrite steze.
Mozaik
ČLOVEK je preizkusni kamenček
KOZMOSA
v mozaiku ŽIVLJENJA
……………
Si trenutek v Svetu tišine.
……………
Živimo skozi življenja drugih.
……………
Življenje je težko,
živimo ga na veliko načinov.
…………….
Samo Življenje rodi življenje.
Občutenje
Ko začutiš morja globine,
zasanjaš njih svetove,
objameš prostranstva divjine,
vonjaš njih čutnost,
občutiš utrip sanj,
zaznaš energij preplet,
zaznaš,
da vse je preplet valovanja Življenja.
Čas sedanji
Zapomnimo si čas,
ČAS, katerega živimo
ČAS, ki nas obdaja
ČAS, ki obstaja
ČAS, ki oplaja
ČAS, ki vtiskuje v sebe
praznine, globine
razžarjenost svetlobe
izpolnjujoč praznine
zavedajoč zasidranosti temine
možnost uresničitve JASNINE
Čas večni
Potujem skozi čas,
potujem k Tebi,
mimo hitijo telesa,
mimo drvijo svetovi.
Potujem skozi čas,
potujem s svetlobo,
bližam se žarišču vseh nas,
bližam središču vsega.
Potujem skozi čas,
potujem lahno,
potujem nam z dano močjo,
potujem skozi Večnost
Brezčasje
Živim v brezčasju časa,
zrak polzi skozi prste,
beseda ne da svežine,
objema me globina ognjena.
Čutim korenine,
srkam esenco življenja,
širim mavrična obzorja,
tonem v globine nedorečen’ga.
Plapolam v vetru tišine,
mir zajemam v pore ihtenja,
kaplje polzijo –
polnijo žile cvetenja.
Popek – roža postaja.
Cveti – Živi
v Prvobitnosti
v Dihu Večnosti raja.
Živim v brezčasju časa,
včeraj, danes, jutri
ENO postaja,
lica se objemajo,
zlivajo,
izginjajo,
a vse v Večnosti ostaja.