Zasadila sem Drevo Življenja,
zasadila ga globoko,
prepletla korenine,
zalivala s solzami duše.
Zasadila sem Drevo Življenja,
žile prepojila,
solz življenja natočila,
z njimi upanje napolnila.
Oznaka: zavetje
Zavetje
Ugasnila sem svetlobo tvojih jasli,
studenčnice napila,
mehka roka v dalje me je napotila,
v dalje, katere sem uzrla
in žgoče po njih zahrepenela.
Zapisala sem v spomine tebe,
utrdila misel tvojo,
za kos kruha toplega prosila,
dišečega po potu tvojem.
Zrla sem v mehkobo jutra,
vdihnila vonjave ptičjega petja,
iztegnila roke v pozdrav vetru,
stopila na pot in zašepetala ZBOGOM.
Studenec
Pijem iz Studenca žive vode,
uživam kruh Tvoje dobrote,
počivam v luči Tvoje svetlobe.
Modrina Tvoje modrosti me preplavlja,
pronica v vse pore življenja,
me preplavlja in obnavlja,
da lahko vedno znova Tvoje dobrote sprejema.
Pijem iz Studenca žive vode,
v meni roža se razcveta,
v čipki beline,
v oblaku modrine,
dragulj izžareva žarke čiste zlatnine,
spletene v bisernini pajčevine.
Pijem iz Studenca žive vode,
pijem iz studenca Večnosti Življenja.