Oznaka: brez naslova

1.
Zajokalo je oko,
razprlo niti nabrane v roko,
zaslutilo daljave,
njih tihe poti.
Nabralo je isker zaboj,
poslalo v palačo,
da tam začudili se bi
in zamesili pogačo.

2.
Razprostrla sem roki,
ujela srce,
ujela misel,
ujela željo,
prepojeno s kapljo krvi.
Razprostrla sem roki,
razprla v objem,
zajela vonj krika krvi,
zajela toploto,
zajela tožbo v temi.

3.
Vse polno je neizgovorjenih besed,

neizgovorjenih spoznanj,
neuresničljivih sanj,
povezanih v šopek
uresničljivih pramenov,
živosti iskrenja stanja
blagosti Življenja.

4.
Rjujejo pesem oči,
rjujejo zadnjo slavo,
rjujejo v daljavo –
saj tam ničesar več ni.

5.
Podivjale so sile prvine,
prinesle reke gorja,
odnesle vse nevšečno in všečno,
zakrile kali nekaj lepega.

6.
Zvodenel je odmev,
odmev tišine,
saj je vase zajel
vse,
kar je bilo poslano v daljine.

7.
Kako ta globina boli,
je ne dosežeš,
je ne zajameš,
ne izmeriš.
O, kako boli.

8.
Pognala si me v brezvetrje cest,
v iskanje resnice,
kamenje je butalo vame
in naprej potisnilo me.