Jelka Kolar: Brez naslova - Potovanje

Slutnja slovesa

Tvoja svetloba je luč mojih oči.
Tvoja misel je moja želja.

Tvoje ihtenje je moje trpljenje.
Tvoj odhod je moj spomin.

Oči zažgala bom,
jih v dragulje spremenila,

da bodo svetili,
da se bodo iskrili

in moje sanje napolnili.
Želje zakopala bom,

izginila v tvoje misli,
da v njih živela bom,

v vrtince sap žarečih
njih seme raztresla bom.

Trpljenje poljubila bom,
ihtenje ti pregnala,

radost pritegnila bom,
v dihu mehkobe solz zaspala.

Spomine potopila bom,
jih v spone zlate prikovala,

vroče jih poljubljala,
odhod tvoj zadržala.

SREBRNE NITI/1, 8. zbornik LIKUS, 1999

Jelka Kolar: Brez naslova - Potovanje

Večno

Vračaš se,
utrujen, nebogljen,
utrujen
od brezdanjih poti,
poti onkraj meja,
meja odtujenosti,
ne vrnitve.

Utrujen od globine
brezmejnosti morja,
nedosegljivih
umu sedanjosti,
nerazumljivih živim,
nedosegljivih vsem,
vračaš se star,
a otrok,
z obupanostjo izgubljenca
v temi,
samotnega
na poti k svetlobi,
odtujeni niču teme,
sam, samcat.

Vse se izgubilo je onkraj,
splavilo te nazaj,
utrujen,
nerazumen,
iščeš ognja plamen,
sijaj toplote moči
za nov
začetek poti.

OSTANEJO SLEDI/1, 9. zbornik LIKUS, 1999

Jelka Kolar: Brez naslova - Potovanje

Kjer ni meja

Ko odtiskujem sebe
v vzorec življenja,
puščam rahlo sled,

sled sence
razpršene v temini senc,
zaznamovanih od nekdaj
in sledim tistim pred mano.

Ko odtiskujem sebe
v smisel življenja,
pronicam,
prodiram do tja,

kjer čujem odmev svojega iskanja
in speve sprejetih pred mano.

Ko odtiskujem sebe
v vrtinec življenja,
se prepuščam
in plavam tja,

kjer ni meja,
kjer ni zameglitve,
zadušitve spomina.

PREHOJENE POTI/1, 7. zbornik LIKUS, 1998

Jelka Kolar: Brez naslova - Potovanje

Odtisi s poti življenja

Hitim po poti,
trgam drobne cvetke,
cvetke,
da jih spletem
in dopletem
v niz melodije,
melodije sveta.

Hodim po poti,
poti obstoja,
poti trpljenja,
poti življenja.

Dih besede je zamrmral,
zašepetal,
prebudil sebe
in izginil v dalji.

Čutim utrip srca, ki veje skozi mene,
čutim misel vsega, kar utrip zazna,
čutim besede neizgovorjene,
čutim preplet samote vsega.

Zajela sem ljubezen iz globin,
prelila med prsti,
prelila preko hribin,
razlila po prsti.

Blagost tišine je spolzela z bregov,
se zavlekla v zavetje hiše
in zahrepenela po objemu zamrlih glasov.

Živa voda teče skozi globine,
sprejema, preplavlja,
daje esenco življenja,
spoznanja vsega trpljenja,
gorkoto upanju nedorečenega.

Zasijala je nevidna senca,
ko si tekel po globini svojega življenja,
iztočila sok v medeno čašo
in nazdravila prihodnosti življenja.

PREHOJENE POTI/1, 7. zbornik LIKUS, 1998

Jelka Kolar: Brez naslova - Potovanje

Roža

Roža zame cveti,
v tisočerih barvah preliva
svetle dlani,

pretkana z biseri,
prekrita s pajčolanom,
svetlikajoča v rosi strasti.

Roža zame cveti,
svoj cvet razstira,
da vidiš v globine morja,

v prostranstva sveta,
v daljavi modrino
polno zlata.

Roža zame cveti,
njen vonj me objema,
v svoj pajčolan sprejema,

mi širi lepoto duha,
preveva s svetlobo do dna.

Roža zame cveti.

PREHOJENE POTI/1, 7. zbornik LIKUS, 1998