Zlizana tla,
odsev minulih korakov,
odtis minulega.
Zlizana tla,
odmev zamrlih glasov – skritih v času.
Zlizana tla,
ujeta zaupnost – vtisnjena sta.
Zlizana tla,
kamen ob kamnu – tlakovana plošča,
vklesanost sanj in želja,
vklesanost zaupnosti življenja.
JESENSKA ŽETEV/2, 12. zbornik LIKUS, 2002
Vse je tako razumljivo,
da je popolnoma nerazumljivo
in vse nerazumljivo,
je popolnoma razumljivo.
In bil je dar,
dar vesolja,
dar kozmosa,
ki se je razpršil na tisoče,
tisoče isker,
isker biti,
BITI novega življenja.
Zastor je padel,
zagrnil oči,
zakril svetlobo,
razkril moč luči.
Razžarel plamen,
razžarel kapljo luči,
dvignil snop isker
in razpršil naokrog.
Zasijale so iskre,
vsadile seme v srce,
vsemu moč dale,
razsvetlile skrite steze.
ČLOVEK je preizkusni kamenček
KOZMOSA
v mozaiku ŽIVLJENJA
……………
Si trenutek v Svetu tišine.
……………
Živimo skozi življenja drugih.
……………
Življenje je težko,
živimo ga na veliko načinov.
…………….
Samo Življenje rodi življenje.
Ko začutiš morja globine,
zasanjaš njih svetove,
objameš prostranstva divjine,
vonjaš njih čutnost,
občutiš utrip sanj,
zaznaš energij preplet,
zaznaš,
da vse je preplet valovanja Življenja.
Zapomnimo si čas,
ČAS, katerega živimo
ČAS, ki nas obdaja
ČAS, ki obstaja
ČAS, ki oplaja
ČAS, ki vtiskuje v sebe
praznine, globine
razžarjenost svetlobe
izpolnjujoč praznine
zavedajoč zasidranosti temine
možnost uresničitve JASNINE
Potujem skozi čas,
potujem k Tebi,
mimo hitijo telesa,
mimo drvijo svetovi.
Potujem skozi čas,
potujem s svetlobo,
bližam se žarišču vseh nas,
bližam središču vsega.
Potujem skozi čas,
potujem lahno,
potujem nam z dano močjo,
potujem skozi Večnost
