Ko odtiskujem sebe
v vzorec življenja,
puščam rahlo sled,
sled sence
razpršene v temini senc,
zaznamovanih od nekdaj
in sledim tistim pred mano.
Ko odtiskujem sebe
v smisel življenja,
pronicam,
prodiram do tja,
kjer čujem odmev svojega iskanja
in speve sprejetih pred mano.
Ko odtiskujem sebe
v vrtinec življenja,
se prepuščam
in plavam tja,
kjer ni meja,
kjer ni zameglitve,
zadušitve spomina.
PREHOJENE POTI/1, 7. zbornik LIKUS, 1998