Spomin.
Smrt.
Življenje.
Ujetost.
Moč.
Osvobojenje.
Sanje.
Želje.
Spoznanje.
Boj.
Mir.
Zmaga.
Trenutek.
Sedanjost.
Večnost.
Veselje.
Žalost.
Vstajenje.
JESENSKA ŽETEV/2, 12. zbornik LIKUS, 2002
Spomin.
Smrt.
Življenje.
Ujetost.
Moč.
Osvobojenje.
Sanje.
Želje.
Spoznanje.
Boj.
Mir.
Zmaga.
Trenutek.
Sedanjost.
Večnost.
Veselje.
Žalost.
Vstajenje.
JESENSKA ŽETEV/2, 12. zbornik LIKUS, 2002
Osamljeno gnezdo.
Prah odnaša veter.
V oknu odseva minljivost.
V daljavi.
Zadnji pozdrav.
POCVITANJE/1, 11. zbornik LIKUS, 2001
1.
Utrujeni.
Neprespani.
pogled objema obzorja.
Morje v daljavi.
Pred nami
cesta.
Okrog nas
požgana narava.
Molk
za nami.
2.
Vstop.
Zamah.
Slanost.
Val.
Dar morja.
3.
V vodi
noga.
Objem pene valov.
Zdrs
preko stopala.
Občutek topline miru.
4.
Preko voda
morja dih hiti,
ljubkuje valove,
vonja
belino skal,
dotakne se
skritih gnezdišč,
v nedrih
borovih
senc počije.
5.
Zagrize
v rdečino prsti,
poljubi
grčavih korenin
stopala,
v ptici zažgoli
in nazaj se vrne.
Zagorelo
je morje,
odelo v škrlat,
razprlo
nedra svoja,
vzplapolalo
do obzorja.
Krik ptice
bičal
valov vzkipelost,
nato molk
in vse
kot prej je bilo.
Rodilo se je sonce.
POCVITANJE/1, 11. zbornik LIKUS, 2001
Osamelec.
Veje grčave – razdrobljene.
Deblo pričvrščeno v tleh.
Življenje najeda kamenje.
V vrh treskajo strele.
POCVITANJE/1, 11. zbornik LIKUS, 2001
Preprosta beseda.
Topel pogled.
Ljubeč objem.
Vabeč nasmeh.
Svetloba srca.
Odprto nebo.
Razprta usta.
Pregreta misel.
Usahlost čustva.
POCVITANJE/1 – 11. ZBORNIK LIKUS 2001
Slišiš?
Tihi zven
pomladnega jutra,
pesem
upognjenega drevja,
vzkipelost barv
žametnega cvetja.
Slišiš?
Tišino vstalega jutra,
tišino življenja,
tišino hrepenenja,
željenja,
tišino rojenja.
Pojdi v tišino.
Pojdi
v tišino srca,
v tišino misli,
v tišino besede.
Zajemi
tišino miru.
Zajemi
globino miru.
Prisluhni –
dojemi.
Tišino.
Tišino miru.
POCVITANJE/1, 11. zbornik LIKUS, 2001
Ko zrem v galerije Tvoje modrosti,
zajemam mir globin, prebiram nenapisane besede,
sprejemam vednost v nevednost.
Širim polja znanja
zrnja rumenega klasja,
zajemam srce sonca,
sprejemam toploto žarkov klasja.
Sejem zrnje,
sejem v polje,
sejem v polje modro,
z zlatom sonca obsijano.
Zrem v galerije,
zrem v daljave,
zrem v nenapisane besede
in vem,
kako vse je daleč.
VEČERNI UTRINKI, 10.ZBORNIK LIKUS, 2000
Si kot kaplja,
ki zdrsne v globino,
spolzi v tišino,
zaigra usodo,
spozna vesoljno.
Si kot kaplja,
ki žari,
obseva bisera belino,
objema
skrivnostno tišino.
Si kot kaplja,
vroča, slana,
plašna – polzeča,
sled puščajoča,
vse zanikajoča.
Si kot solza.
VEČERNI UTRINKI 10. ZBORNIK LIKUS 2000