I
Zemlja – vsrkana energija Črne Luknje.
Zemlja – temna stran nebes.
Zemlja – očiščevalna čakra Stvarstva.
II
Mrtve duše – iskre Življenja.
Mrtve duše – energetski plašč Življenja.
Mrtve duše – danost novega življenja.
III
Duša – ogledalo tebe,
ogledalo – vsemira,
ogledalo – življenja.
IZVOR PRAMATERIJE JE NIČ
Delček – VZROK PRAPOKA
NASTANKA – ZAČETKA VESOLJA
OD KJE IZVIRA,
KAJ JE.
JE – PRAATOM
povzročitelj eksplozije,
nastanka; širjenja VIBRACIJ
ELEKTROMAGNETNEGA SEVANJA,
USTVARJANJA VESOLJA,
USTVARJANJA SVOJIH OTROK –
OZVEZDIJ –
planetov, življenja.
Če vemo, od kje in kaj je IZVOR PRAPOKA,
SE VPRAŠAMO,
KAKO je nastal ta PRAIZVOR.
KAJ JE V SVOJI BITI,
BI BIL LAHKO ODGOVOR
TA BIT JE NASTALA IZ NIČ
NIČ JE NAŠ PRAIZVOR
NIČ JE POVZROČITELJ, RODITELJ
VSEGA ŽIVLJENJA
TO ŽIVLJENJE RASTE,
HRANI IN ŠIRI
IZ SVOJEGA ŽIVLJENJA.
IN KAJ JE NIČ !
NIČ JE BIPOLACIJA
NIČ
JE OKO VESOLJA
JE ZAČETEK IN KONEC
IN KAJ JE NIČ
NIČ JE PRAPOČELO
IN KAJ JE NIČ
JE TEMA IN SVETLOBA
JE
NIČ
Vse življe, vse bitje
je Črna luknja,
ki srka vase življenje,
da se ohranja.
Vse življe, vse bitje
je goreča zvezda,
ki rojeva življenje.
Vse se rojeva,
vse umira.
Vse umira,
da se rojeva.
Vse je energija Življenja,
ki valovi in se spreminja,
vibrira v skladu
z Ravnotežjem Življenja.
I
Človek je »prežvekovalec – presnovalec« vidne energije v nevidno energijo.
Človek je točka Živosti Stvaritelja.
Človek je preizkus na Poti globalizacije Kozmosa.
Živost zemeljskega življenja je pogonska energija Stvarstva
NIČA in VSEGA.
II
Smo sončni prah,
smo mana in strup
božjega telesa.
III
Sem kvark v atomu Božjega telesa,
ubogljiv – neubogljiv.
Sem ukrotljiv – neukrotljiv spev
Božje Svetlobe.
Sem navdih Stvaritelja Stvarstva.
IV
Človek je sol zemlje.
Človek je kvark energije
Energetskega plašča Zemlje.
V
Smo Energija poslana iz Stvarstva.
Smo sel iz Širjave energetskih poti.
Smo drobec Matere Zemlje.
Smo duh nebeških širjav.
STVARSTVO –
IGRALNICA STVARSTVA
BILJARD KOZMOSA
prerazporejanje – usmerjanje,
združevanje – razdruževanje
energij Stvarstva,
energij Življenja.
STVARSTVO –
valovanje magičnega Očesa,
Očesa Stvaritelja
v Nedokončnem Ustvarjanju
Nedokončanega.
STVARSTVO –
prelivanje energij nastopajočih,
zbiranje energij vibracije
Nedokončanega,
zbir Svetlobe Vesolja.
STVARSTVO –
ENERGIJA ŽIVLJENJA
STVARSTVO –
PERPETUUM MOBILE
Bilo je lani,
gospodarja smo izgubili,
slovo zdaj gospodinja je vzela,
okna temna zro v daljo,
mrtvaška senca za njimi lega.
Tram škriplje na strehi,
stene gluhota prevzema,
deska v podu se maje,
ples miši v peči se sliši.
Okrog vogalov veter ječi,
veje upogiba,
jok hiše zaziba,
v dalji sova skovika.
Hiša sameva, živi s spomini,
spomini življenja –
življenja kmeta.
Prišli so tujci,
zakurili v peči,
niso drv naložili,
s spomini so dimnik sušili,
z dimom izgnali življenje hiše.
Z ajdovskega hriba zre oko,
oko davnine, življenja pradomovine.
Telo mu je zrušeno, požgano,
ostale so le korenine.
Korenine se prebudijo,
obudijo uspavanko mladostnih dni,
šepet listov dreves hladne sence,
žubor voda zlitih v posode,
toplino stopal v odmevu izrečenih besed.
Pojejo o življu svojih dni,
preživetih v lepoti, radosti,
zavetju topline zgrajenega doma.
Govorijo,
kako pridivjale so horde,
odkrile bivališče,
ljudi pregnale,
njih dom požgale,
uničile domovanje.
Slep zdaj zre na odkopane korenine,
na kamen s kamnom povezan zid.
V zavetju dreves odkriva,
odkriva
njive in vinske griče.
Zajema, objema nov svet,
novo življenje,
novo življenje zvedave mladine.
