Domačija

Bilo je lani,

gospodarja smo izgubili,
slovo zdaj gospodinja je vzela,
okna temna zro v daljo,
mrtvaška senca za njimi lega.

Tram škriplje na strehi,
stene gluhota prevzema,
deska v podu se maje,
ples miši v peči se sliši.

Okrog vogalov veter ječi,
veje upogiba,
jok hiše zaziba,
v dalji sova skovika.

Hiša sameva, živi s spomini,
spomini življenja  –
življenja kmeta.

Prišli so tujci,
zakurili v peči,
niso drv naložili,
s spomini so dimnik sušili,
z dimom izgnali življenje hiše.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.