Ugasnila sem svetlobo tvojih jasli,
studenčnice napila,
mehka roka v dalje me je napotila,
v dalje, katere sem uzrla
in žgoče po njih zahrepenela.
Zapisala sem v spomine tebe,
utrdila misel tvojo,
za kos kruha toplega prosila,
dišečega po potu tvojem.
Zrla sem v mehkobo jutra,
vdihnila vonjave ptičjega petja,
iztegnila roke v pozdrav vetru,
stopila na pot in zašepetala ZBOGOM.