Ko v zaspano jutro noč ugaša,
na obzorju sonce se rojeva,
roka potuje po poteh življenja,
prsti iščejo sile vroče,
iščejo poti hrepenenja.
Razpirajo gnezdo svoje,
gradijo svilnate niti,
spletajo poti brez kraja,
tkejo obleko novo,
v jutru.
Ko noč ugaša.
UBRANE MISLI/2, 14. zbornik LIKUS, 2004