9.
Vse poti ostale so temačne,
svetloba jih ni oblila,
ni spoznala sence,
ki v temo se je umaknila.
Zašumelo je listje,
obarvalo sled poti,
prepodilo sence
in napotilo v svetlejše dni.
9.
Vse poti ostale so temačne,
svetloba jih ni oblila,
ni spoznala sence,
ki v temo se je umaknila.
Zašumelo je listje,
obarvalo sled poti,
prepodilo sence
in napotilo v svetlejše dni.
10.
Vse več je poti,
poti obarvanih z željami,
željami in spoznanji,
da vse le niso moje poti,
SAMO ENA
je zaznamovana meni.
11.
Zapozneli valovi se širijo v dalje,
širijo vonjave obljub,
sejejo cvetje mehkobe sanj,
poljubljajo vzkipelost nežnih spoznanj.
12.
Ko smo šli skozi duri našega življenja,
nebesa so oznanjala lepoto,
sprejela nas s toploto,
ljubeče v naročje zajela.
13.
Skozi mrak švigajo strele,
pok globok se ne sliši,
v dalji grmenje,
v suhoto zraka udari glas ubiti.
14.
Ne veš, da je obstalo vse.
Ne veš, da te prepaja mehkoba.
Ne veš, da si prst na tej struni.
Ne veš, da si bogat in uklet.
Ne veš, da si zmogel.
Ne veš, da si zmagal.
Ne veš, da si nad vsem.
15.
Grom prebode nebo,
odmeva,
pok se razlega.
Od vsepovsod zaznaš korake,
prazen si
ZADNJA POSTAJA.
16.
Tja zreš,
kamor ne seže oko,
kjer se ne rabi telo,
a somrak svetloba postaja.
Dvigneš se
in veš,
GREM DOMOV.