Ko zrem v galerije Tvoje modrosti,
zajemam mir globin, prebiram nenapisane besede,
sprejemam vednost v nevednost.
Širim polja znanja
zrnja rumenega klasja,
zajemam srce sonca,
sprejemam toploto žarkov klasja.
Sejem zrnje,
sejem v polje,
sejem v polje modro,
z zlatom sonca obsijano.
Zrem v galerije,
zrem v daljave,
zrem v nenapisane besede
in vem,
kako vse je daleč.
VEČERNI UTRINKI, 10.ZBORNIK LIKUS, 2000