Kategorija: Sonce – bit življenja

Modrina tvojih žarkov me je poljubila,
spletla zlato kito,
me ogrnila,
k sebi potegnila.

Odmev daljni čutim.
Odmeva v meni.
Tone v globino.
Vleče me k sebi.

Luč me tvoja nadahnila
in pahnila
v večno iskanje lepote,
skrite
v okrilju slepote.

Gledam skozi tvoje okno,
odpiram širjave,
zajemam obljub prikrite vonjave.

Razprla so se nedra mladosti,
vzbrstela v mogočnem žaru,
zaobjela vroče,
zašepetala pomirjujoče.

Zgorevam v blišču žara,
ki skozme se pretaka,
me prebada,
da zginevam v objemu vsega.

Ko najdem otok spominov
in zrem zaklade nabrane na poti iskanja,
mi pred očmi poplesava in poigrava svetloba,
razpršena v objemu sijaja.

Snop žarkov mi kaže poti na vse strani
ali le ena vodi v daljo,
za griče, gorovja,
zavita in nevidna do konca.
Kaže mi HOD,
do kje in kam gre moja POT.