Osamljeno gnezdo.
Prah odnaša veter.
V oknu odseva minljivost.
V daljavi.
Zadnji pozdrav.
POCVITANJE/1, 11. zbornik LIKUS, 2001
Kategorija: Potovanje
Odsev
1.
Utrujeni.
Neprespani.
pogled objema obzorja.
Morje v daljavi.
Pred nami
cesta.
Okrog nas
požgana narava.
Molk
za nami.
2.
Vstop.
Zamah.
Slanost.
Val.
Dar morja.
3.
V vodi
noga.
Objem pene valov.
Zdrs
preko stopala.
Občutek topline miru.
4.
Preko voda
morja dih hiti,
ljubkuje valove,
vonja
belino skal,
dotakne se
skritih gnezdišč,
v nedrih
borovih
senc počije.
5.
Zagrize
v rdečino prsti,
poljubi
grčavih korenin
stopala,
v ptici zažgoli
in nazaj se vrne.
Zagorelo
je morje,
odelo v škrlat,
razprlo
nedra svoja,
vzplapolalo
do obzorja.
Krik ptice
bičal
valov vzkipelost,
nato molk
in vse
kot prej je bilo.
Rodilo se je sonce.
POCVITANJE/1, 11. zbornik LIKUS, 2001
Osamelec
Osamelec.
Veje grčave – razdrobljene.
Deblo pričvrščeno v tleh.
Življenje najeda kamenje.
V vrh treskajo strele.
POCVITANJE/1, 11. zbornik LIKUS, 2001
Preprosto
Preprosta beseda.
Topel pogled.
Ljubeč objem.
Vabeč nasmeh.
Svetloba srca.
Odprto nebo.
Razprta usta.
Pregreta misel.
Usahlost čustva.
POCVITANJE/1 – 11. ZBORNIK LIKUS 2001
Tišina
Slišiš?
Tihi zven
pomladnega jutra,
pesem
upognjenega drevja,
vzkipelost barv
žametnega cvetja.
Slišiš?
Tišino vstalega jutra,
tišino življenja,
tišino hrepenenja,
željenja,
tišino rojenja.
Pojdi v tišino.
Pojdi
v tišino srca,
v tišino misli,
v tišino besede.
Zajemi
tišino miru.
Zajemi
globino miru.
Prisluhni –
dojemi.
Tišino.
Tišino miru.
POCVITANJE/1, 11. zbornik LIKUS, 2001
Galerije
Ko zrem v galerije Tvoje modrosti,
zajemam mir globin, prebiram nenapisane besede,
sprejemam vednost v nevednost.
Širim polja znanja
zrnja rumenega klasja,
zajemam srce sonca,
sprejemam toploto žarkov klasja.
Sejem zrnje,
sejem v polje,
sejem v polje modro,
z zlatom sonca obsijano.
Zrem v galerije,
zrem v daljave,
zrem v nenapisane besede
in vem,
kako vse je daleč.
VEČERNI UTRINKI, 10.ZBORNIK LIKUS, 2000
Kaplja
Si kot kaplja,
ki zdrsne v globino,
spolzi v tišino,
zaigra usodo,
spozna vesoljno.
Si kot kaplja,
ki žari,
obseva bisera belino,
objema
skrivnostno tišino.
Si kot kaplja,
vroča, slana,
plašna – polzeča,
sled puščajoča,
vse zanikajoča.
Si kot solza.
VEČERNI UTRINKI 10. ZBORNIK LIKUS 2000
Kristalno mesto
Je nastalo kristalno mesto,
mesto tam nekje,
zgradilo je oboke
in pozlatilo vse.
Svetloba je prodrla tja,
zapolnila vsako špranjo,
poglobila tla brez dna,
da zazvenelo je kristalno.
Razbarvala je senčne stene,
Osvetlila njih globine,
proniknila v tišine,
v tišine tega mesta kristalnega,
kristalnega,
z zlatom sinjega morja
pretkanega.
VEČERNI UTRINKI 10. ZBORNIK LIKUS 2000